Ponujamo vam zasnovo celostenga sistema strojnih inštalacij,
vključno s prezračevanjem z rekuperacijo.
Nudimo centralne in lokalne naprave za
prezračevanje in
prezračevalne sisteme vodilnega evropskega podjetja na področju
prezračevanja:
PAUL warmeruckgewinnung iz Nemčije.
Značilnosti
naprav za prezračevanje so izjemno visoki
izkoristki in inovativne rešitve. Podjetje je dobitnik najbolj
prestižnih evropskih nagrad na področju prezračevanja in lastnik
številnih nemških in evropskih patentov. Večina izdelkov je
certificirana s strani Inštituta za pasivne hiše v Darmštatu.
Prezračevalna naprava THERMOS je najboljša na svetu!
Poleg naprav za vračanje toplote lahko pri nas naročite ves
potreben instalacijski material, ki ga dostavimo na vaš naslov.
Če nimate specifikacije, vam jo izdelamo na podlagi tlorisov
objekta, določimo tudi volumenske pretoke.
Splošni tehnični napotki in opisi
Ko se odločamo za vrsto prezračelalne naprave in sistem
prezračevanja v nekem objektu, se moramo odločiti med več
možnostmi. Če gradimo novo hišo, je zelo koristno in ekonomično,
da se odločimo čim prej, tako da že pri temeljenju objekta
opravimo nekatera enostavna in cenena dela, ki nam bodo olajšala
in bistveno pocenila vgradnjo prezračevalnega sistema. Strateško
odločitev sprejme investitor ob nasvetu strokovnjaka glede na
preizkušene tehnične možnosti.
Zato v nadaljevanju podajamo opise posameznih rešitev z navedbo
sestavnih delov, navajamo oceno vrednosti naložbe in potrebne
priprave objektov na kasnejšo vgradnjo prezračevalne naprave.
Prezračevanje z rekuperacijo odpadne toplote
Moderni, dobro toplotno zaščiteni in zrakotesno grajeni
objekti dosegajo zelo nizko potrebo po energiji za ogrevanje,
vendar je kar preko polovica vse potrebne ogrevalne energije
potrebna za pokrivanje ventilacijskih izgub, to so izgube, ki
nastajajo pri izmanjavi zraka. Če dobre izmenjave zraka ni, se v
takih prostorih slabo počutimo, na zidovih se nabira plesen...
Prezračevanje preko rež v oknih ali z delno odprtimi okni je
neenakomerno, neprijetno za uporabnike in energetsko potratno,
ob tem pa skozi okna prihajajo še nečistoče v zraku, hrup in
mrčes.
Zato je prisilno prezračevanje s filtracijo vhodnega zraka in
rekuperacijo odpadne toplote prej nujnost kot pa luksuz.
Prezračevalna naprava se sestoji iz naslednjih sestavnih delov:
- Dovod zraka iz zunanjosti do prezračevalne naprave: v
tem delu moramo zrak ogreti, če je njegova temperatura pod
plus 5 stopinj C, da ne pride do zamrzovanja v rekuperatorju
toplote. To lahko izvedemo na tri načine: z električnim
predgrevanjem, z zemeljskim prenosnikom toplote ali s
prenosnikom toplote (voda-zrak) vezanim na sistem
centralnega ogrevanja.
- Prezračevalna naprava s filtri in dvema ventilatorjema
za sesanje zraka in distribucijo zraka po objektu. Z
regulacijo moči obeh ventilatorjev lahko določamo razliko
tlakov med zunanjostjo in notranjostjo stavbe in količino
izmenjave zraka. Prezračevalne naprave naj imajo kapaciteto
od 0,5 do 1,0 izmenjave celotnega volumna na uro. Kakovost
(in ceno) naprave določa toplotni izkoristek rekuperacije
odpadne toplote, ta je med 75 in 98 %.
- Razdelilec dovodnega in sesanega zraka je razdeljen na
dva prekata, vsak prekat ima odprtino (f 160 mm) za povezavo
z prezračevalno napravo in več odprtin (f 80 mm) ki jih s
fleksibilnimi cevmi povežemo z vsemi dovodnimi in sesalnimi
kanali.
- Regulatorji pretokov (f 80 mm) so vgrajeni v vsako
dovodno in sesalno prezračevalno vejo na sesalni strani. S
temi regulatorji pnevmatsko uravnotežimo sistem, tako da je
izmenjava zraka enokomerna po vseh prostorih, ne glede na
dolžino kanalov in zračni upor v njih.
- Razvodni kanali so speljani v območju toplotne izolacije
plavajočega poda, zato so visoki največ 50 mm (50 x 100 mm),
ko jih peljemo preko betonske plošče ali po zidovih, so
lahko okrogle dimenzije premera 80 mm. Če je objekt
dvoetažen, jih je najbolje speljati nad betonsko ploščo, ki
je med obema etažama. Do vsakega bivalnega prostora (nikakor
pa v kopalnico, sanitarije ali kuhinjo) speljemo en dovodni
kanal. V spodnji etaži so izpusti na stropu, v gornji etaži
v tleh ali okoli 20 cm nad tlemi v zidu. V vsaki etaži so
vpihovalne rešetke po možnosti na stropu nad oknom, vendar
je možna lega tudi na steni ali nad tlemi (npr. za
radiatorjem). Sesalni kanali so nameščeni samo v kuhinjah,
sanitarijah in kopalnicah, najbolje pod stropom ali v
stropu, nad WC-jem in nad kuhinjskimi elementi v kuhinji. V
kuhinji ne sesamo zrak nad štedilnikom, ker bi se umazanija
nabrala v prezračevalnih ceveh (zrak sesamo nad kuhinjskimi
omaricami), zato nad štedilnikom za potrebe kuhanja vgradimo
napo z aktivnim ogljem. Kanale speljemo tako, da se ne
križajo.
- Da bi zrak prehajal iz bivalnih prostorov v prostore,
kjer zrak sesamo, moramo v vrata vgraditi prezračevalne
rešetke, podžagamo vrata ali pa vgradimo rešetko v zidu (nad
vrati).
- Če je v hiši predviden kamin, je potrebno do kamina
speljati poseben kanal za dovod zunanjega zraka in
prezračevalno napravo opremiti s posebno avtomatiko, ki
zagotavlja, da je v notranjosti objekta vedno nadtlak, ki
prepreči uhajanje dimnih plinov iz kamina v bivalni prostor.
- Prezračevalni sistem zahteva redno vzdrževanje, to je
redna menjava filtrov za zrak.
- Prezračevalni sistem troši zanemarljivo količino
električne energije za pogon ventilatorjev (50-150W), zato
se ni bati teh stroškov, prezračevalni sistem mora delati
neprekinjeno!
Ocena stroškov: 5.000 do 8000 EUR na hišo.
Predpriprava objekta:
- primeren prostor za prezračevalno napravo, velikost ca
1,5 x 2 m, lokacija naj ne meji na spalnice,
- zajem zraka f 160 mm, lahko na fasadi,
- izpuh zraka f 160mm ločen od zajema zraka (na strehi),
- debelina toplotne izolacije v kateri potekajo kanali
vsaj 5 cm, najbolje 6 cm,
- električna vtičnica 220V,
- cevna napeljava do fasade (senzor za temperaturo, tlak),
- cevna napeljava za regulacijo, od prezračevalne naprave
do dnevne sobe ali kuhinje,
- priključek f 30 - 50 mm na kanalizacijo ob prezračevalni
napravi (za kondenz).
Natančni tehnični podatki, navodila, specifikacija
opreme... vam lahko izdelamo na podlagi sestanka in preučitve
vašega projekta.
Zemeljski prenosnik toplote za predgrevanje in predohlajanje
vhodnega zraka za prezračevanje
Temperaturne razmere okoli 1,5 do 2m pod površino zemlje so
med celim letom skoraj konstantne, gre za temperaturo okoli 10
do 13 stopinj C. Izkoriščanje tega dejstva poznamo iz zgodovine,
ko so se ljudje naseljevali v jamah in iz živalskega sveta, ko
si kar nekaj vrst živali udobno uredi svoja domovanja pod
zemljo, kjer kljubujejo poletni vročini ter zimskemu mrazu.
To ponudbo narave lahko izkoristimo tudi za poletno ohlajevanje
in za zimsko ogrevanje svojega doma. V zemljo moramo namestiti
prenosnik toplote, ki ga povežemo s prezračevalnim sistemom.
Imenujemo ga zemeljski prenosnik toplote in ga uporabljamo
takrat, ko je temperatura zunanjega zraka nad plus 20 stopinj C
ali pod plus 5 stopinj C. Gre za izjemno energetsko učinkovito
naložbo, saj je energije zemlje vedno in brezplačno na voljo.
Zemeljski prenosnik toplote je razmeroma drag, imajo ga predvsem
pasivne hiše. Za delovanje prezračevanja ga ni nujno izvesti,
saj se lahko zunanji zrak predgreva tudi na druge načine: z
elektro ali toplovodnim grelnikom ali z se naprava programira
tako, da sama sebe greje z ekscentrično regulacijo pretokov
zraka (ko naprava potrebuje energijo za predgrevanje, odvaja več
zraka, kot ga dovaja).
Na tem področju imamo tri uveljavljene tehnične možnosti:
Zračni zemeljski prenosnik toplote
Sestoji iz okoli 50 m dolge posebne orebrene fleksibilne
plastične cevi (f 150 - 200 mm), ki jo položimo pod naklonom v
globino vsaj 1,5 do 2m pod površino zemlje, največkrat jo
speljemo enkrat okoli hiše. Še bolje je speljati več krajših
cevi f 150 mm (3 x 30 m, en meter medsebojne razdalje). Na delu
kjer prihaja cev v objekt, uredimo jašek z odtokom kondenza
(najnižja točka). Nad zemljo uredimo steber za zajem zraka, v
steber vgradimo enoto s filtrom za čiščenje zraka (260,0 EUR).
Na drugem koncu cev pripeljemo (pod temelji, ali v klet) v
prostor, kjer bo prezračevalna naprava. Za zajem zraka direktno
iz zunanjosti (pri temperaturah med 5 in 20 stopinjami C),
moramo izdelati še direkten dovod zunanjega zraka f 160 mm. Med
obema dovodoma svežega zraka se vgradi motorna loputa, ki glede
na zunanjo temperaturo preklaplja med obema možnostima.
Cev vgradimo v enem kosu, stikovanje ni priporočljivo, če je
nujno, mora biti izvedeno povsem zrakotesno in vodotesno. Cev
zakopljemo v ilovico ali zemljo, če so v materialu ostri kamni,
cev obdamo s finim peskom. To rešitev izvajamo le v primeru, ko
ni mogoče izvesti vodnega zemeljskega prenosnika toplote! Te
rešitve na splošno ne priporočamo, v vseh ozirih (vzdrževanje,
cena…) primernejša je rešitev z vodnim zemeljskim prenosnikom
toplote!
Ocena stroškov: 2.000 do 3.000 EUR na hišo.
Predpriprava objekta:
- napeljava orebrene fleksibilne cevi ali naprava dveh
prebojev ali kinet, po katerih bo mogoče speljati cev f 200
mm v kasnejši fazi,
- zajem zraka f 160 mm lahko na fasadi,
- električna vtičnica 220V,
- izdelava jaška za odvod kondenza, stebra za zajem zraka
Natančni tehnični podatki, navodila, specifikacija
opreme... vam lahko izdelamo na podlagi sestanka in preučitve
vašega projekta.
Vodni zemeljski prenosnik toplote
V zemljo zakopljemo več (dve ali več) vodovodnih plastičnih cevi
preseka ene cole (ca 22 mm) v medsebojnem razmaku vsaj 50 cm na
globini več kot 150 cm – bolj ko je globoko, bolje je. Izberemo
tanjšo cev, da jo lažje oblikujemo. Cevi napolnimo s slano vodo
ali antifrizom in jih povežemo z obtočno črpalko (ta deluje
takrat ko so zunanje temperature višje od 20 stopinj C in nižje
od 5 stopinj C) in prenosnikom toplote voda-zrak (imenujemo ga
»vodni defroster«), ki ga namestimo takoj za odprtino (na
fasadi) skozi katero dovajamo zunanji zrak. S to napravo
brezplačno poleti ohladimo, pozimi pa ogrejemo zunanji zrak. Ta
način je primeren za vse lokacije, nujen pa za tla z visoko
talno vodo, kjer se zračni zemeljski prenosnik toplote
odsvetuje. Cevi zakopljemo tako, da jih obdamo s finim peskom,
če so v terenu z ostrim kamenjem, sicer jih zasujemo kar z
zemljo ali ilovico. Kako dimenzioniramo dolžino cevi: največji
volumenski pretok prezračevalne naprave delimo z 2 in dobimo
skupno dolžino cevi – posamezna zanka ne sme biti daljša od 100
m. Torej če imamo napravo za 250-300 m3/h, zakopljemo dve zanki
dolžine 70-80 m, lahko tudi malo daljše, do 100 metrov vsaka,
ali več zank skupne dolžine 150 do 200 metrov.
Ocena stroškov: material za cevi ca 200 EUR, delo in
kopanje zelo različno glede na to v kateri fazi najamemo
mehanizacijo (od 200 do 1.200 EUR) na hišo. V tej ceni ni
defrosterja, ki stane ca 1.750,00 EUR.
Predpriprava objekta:
- napeljava dveh ali treh zank alkaten cevi okoli hiše
(kot navedeno), ki jih pripeljemo do lokacije prezračevalne
naprave. Če bomo te cevi položili kasneje, ko bo hiša že
stala, pustimo v temeljih in zidovih odprtine skozi katere
bomo kasneje vodili cevi (2 x 15 cm) do prezračevalne
naprave,
- električna vtičnica 220V za obtočno črpalko,
- defroster potrebuje odvod kondenzata v meteorno
kanalizacijo
Navezava na toplotni vir toplotne črpalke voda - voda ali
zemlja - voda
Če se bo objekt ogreval s toplotno črpalko zemlja-voda ali
voda-voda, ali če imamo namen izdelati geosondo imamo že na
voljo toplotni vir (zemeljski prenosnik toplote, geosonda, talna
voda), ki ga potrebujemo tudi za predgrevanje ali
predohlajevanje zraka. V tem primeru se lahko izkoristi ta vir
zemeljske energije, kar upošteva projektant strojnih instalacij
pri izvedbenem načrtu.
Ohlajevanje dovodnega zraka za prezračevanje s klima
napravo
Poletno ohlajevanje prostorov lahko dosežemo tudi s
prezračevalnim sistemom. Pri odlično toplotno zaščitenih
objektih, t.i. pasivnih hišah lahko s prezračevanjem, torej
enkratno izmenjavo zraka na uro v celoti ogrevamo in ohlajamo
prostore. Pri nizkotemperaturnih objektih karakteristike okoli
30-50 kwh/m2,leto pa s prezračevalnim sistemom ne moremo
zagotoviti ustrezne količine energije za ogrevanje in
ohlajevanje, kljub temu je ob ustrezni zaščiti okenskih površin
proti soncu in prisilnem prezračevanju mogoče doseči solidne
učinke.
Delno lahko zunanji zrak ohladimo preko zemeljskih prenosnikov
toplote, kar pa v najbolj vročih dnevih ne bo zadostovalo, saj
na ta način ne moremo odstraniti iz zraka vlago, ki najbolj
prispeva k našemu slabemu prenašanju poletne vročine. Zato lahko
namestimo za rekuperatorjem toplote še dodaten prenosnik toplote
klima naprave, ki ga povežemo z zunanjo enoto klimatske naprave.
Na ta način z eno klimatsko napravo toplotne moči do 2 kW v
omejenem obsegu enakomerno ohlajamo (ali ogrevamo) celoten
objekt, izognemo se več klimatskim napravam po posameznih
prostorih.
Ker na opisan način težko na hitro ohladimo prostore in je
rešitev relativno draga, priporočamo da se aktivno hlajenje s
klima napravami izvaja (če je potrebno) z lokalnimi split klima
napravami (ena v dnevni sobi, ena na stropu stopnišča v gornji
etaži. Ker primerno grajenega in vzdrževanega objekta ni
potrebno hladiti, predlagamo da v začetni fazi vgradite le
predpripravo za morebitno kasnejšo vgradnjo split klima naprav.
Ocena stroškov: 2.000 do 3.000 EUR na hišo.
Predpriprava objekta:
- napeljava dveh bakrenih cevi f 20 mm in petžilnega
elektro kabla od lokacije notranjega prenosnika toplote do
zunanje enote klimatske naprave (max 30 m), ali naprava
prebojev ali kinet, po katerih bo mogoče speljati
instalacijo v kasnejši fazi.
- primeren prostor za prenosnik toplote dim 20 x 60 x 60
cm
- električna vtičnica 220V, 10A
- cevna napeljava za regulacijo, od prenosnika toplote do
dnevne sobe,
- priključek f 30-50 mm na kanalizacijo (za kondenz).
Higrosenzibilno prezračevanje
Prezračevanje s higrosenzibilnimi materiali
Gre za sistem SKUPNEGA kontroliranega prisilnega
prezračevanja večstanovanjskih stavb. Sistem je enostaven,
tehnično dovršen in relativno poceni tako investicijsko kot v
obratovanju (okoli 0,3 – 0,5 EUR na stanovanje na mesec). Pretok
prisilnega prezračevanja uravnavajo materiali ki reagirajo na
relativno povečanje vlage, ki nastane pri dihanju ljudi v
prostorih: ko so prostori nenaseljeni je pretok minimalen (0,2
izmenjave na uro), ko so v prostorih ljudje, se pretok poveča na
optimum (0,5 do 0,8 izmenjave na uro). Zrak prihaja v bivalne
prostore preko posebnih rozet, ki se vgradijo v zgornji del
razširjenega okenskega okvirja (lahko tudi v škatli za rolete
ali v zidu) skladno s potrebami v tem prostoru. Porabljen zrak
zapusti bivalni prostor preko rež v ali pod vrati in nadaljuje
pot do sanitarnih prostorov in kuhinje, kjer so nameščene
posebne sesalne rozete preko katerih se zrak izsesuje v
vertikalni dvižni vod. Ta se konča na podstrešju ali strehi v
posebnem ventilatorju, ki deluje konstantno in tako konstantno
povzroča podtlak v vseh stanovanjih. Zaradi tega podtlaka je
zagotovljena konstantna ventilacija. V sesalnih rozetah je
nameščen venturijev regulator pretoka zraka, kar zagotavlja, da
se iz stanovanja sesa natančno določena količina zraka, kar se
določi glede na volumen stanovanja. Za posebne potrebe
(sanitarije) se lahko s pritiskom na gumb kratkotrajno poveča
volumen sesanja zraka.
Gre za tehnološko izredno dodelan sistem, ki je v Zahodni Evropi
v masovni uporabi. Poleg samega prezračevanja je ta sistem
posebej dobrodošel v fazi takoj po izgradnji objektov, saj je na
ta način sušenje novogradnje bistveno hitrejše, kot po naravni
poti. Prednost sistema je v njegovi enostavni vgradnji in
vzdrževanju, električni porabnik je le en sam, ventilator na
strehi objekta.
Pomanjkljivost tega sistema je, da nima rekuperacije odpadne
toplote, kar pa ni tako velika hiba, ko govorimo o
nizkoenergetski gradnji, saj sistem kakovostno dimenzionira
pretoke in so zato energetske izgube v sprejemljivem rangu.
Bistvena pa je kakovost bivanja v tako prezračevanih stavbah,
kjer zaradi stalnega kontroliranega pretoka zraka ne prihaja do
slabega zraka, oziroma posledično ne prihaja do plesnivosti
stanovanj in slabega počutja uporabnikov.
Delitev stroškov
Ta je zelo enostavna, saj gre za linearen odnos med stroški
in volumnom, oziroma uporabnim tlorisom stanovanja. Sistem
deluje neprekinjeno. Plačevanje je potrebno ne glede na časovno
uporabo stanovanj, torej polno za prazno. Stroški so relativno
zelo majhni, le poraba električne energije za ventilator, ki je
izredno energijsko varčen. Poraba na povprečno stanovanje znaša
moč 10W, enomesečni strošek za povprečno stanovanje znaša med
0,3 in 0,5 evra.
Participacija uporabnikov
Sistem deluje v enakem režimu za vsa stanovanja in ga ni
mogoče regulirati, ali spreminjati režim obratovanja, saj je ta
bistveni del tehnične rešitve.
Uporabniki nimajo nobenih obveznosti pri obratovanju sistema,
nobenih opravil, dolžnosti, sitnosti... Tudi vzdrževalec nima
veliko dela, saj le preverja delovanje ventilatorjev.
Projektiranje
Za projektiranje in izvajanje z našimi materiali nudimo
brezplačno tehnično podporo.
 |
 |
|
Shema sistema s
higrosenzibilnimi materiali:
1- zajem zraka z rozetami nad okni,
2- vertikalni vodniki,
3- ventilacijska enota
|
Zasteklitev z vgrajeno
higrosenzibilno rozeto |
|
| |
|
|
 |
 |
 |
| Skupni sesalni ventilator |
Higrosenzibilna rozeta za zajem zraka
in protihrupno zaščito |
Sesalna rozeta |
Nazaj
