Pasivna gradnjaPasivna gradnja
     
 
     
  Domov Kontakt
 
 
Pasivna hiša Projektna dokumentacija Nadzor nad izvedbo ISORAST-certificirani gradbeni sistem Penjeno steklo kot izlolator Energetska bilanca in optimizacija Prezračevanje objekta    
 
 
 

PREZRAČEVANJE OBJEKTA


Ponujamo vam zasnovo celostenga sistema strojnih inštalacij, vključno s prezračevanjem z rekuperacijo.
 
Nudimo centralne in lokalne naprave za prezračevanje in prezračevalne sisteme vodilnega evropskega podjetja na področju prezračevanja: PAUL warmeruckgewinnung iz Nemčije.

Značilnosti naprav za prezračevanje so izjemno visoki izkoristki in inovativne rešitve. Podjetje je dobitnik najbolj prestižnih evropskih nagrad na področju prezračevanja in lastnik številnih nemških in evropskih patentov. Večina izdelkov je certificirana s strani Inštituta za pasivne hiše v Darmštatu. Prezračevalna naprava THERMOS je najboljša na svetu!

Poleg naprav za vračanje toplote lahko pri nas naročite ves potreben instalacijski material, ki ga dostavimo na vaš naslov. Če nimate specifikacije, vam jo izdelamo na podlagi tlorisov objekta, določimo tudi volumenske pretoke.

Splošni tehnični napotki in opisi

Ko se odločamo za vrsto prezračelalne naprave in sistem prezračevanja v nekem objektu, se moramo odločiti med več možnostmi. Če gradimo novo hišo, je zelo koristno in ekonomično, da se odločimo čim prej, tako da že pri temeljenju objekta opravimo nekatera enostavna in cenena dela, ki nam bodo olajšala in bistveno pocenila vgradnjo prezračevalnega sistema. Strateško odločitev sprejme investitor ob nasvetu strokovnjaka glede na preizkušene tehnične možnosti.
Zato v nadaljevanju podajamo opise posameznih rešitev z navedbo sestavnih delov, navajamo oceno vrednosti naložbe in potrebne priprave objektov na kasnejšo vgradnjo prezračevalne naprave.

Prezračevanje z rekuperacijo odpadne toplote

Moderni, dobro toplotno zaščiteni in zrakotesno grajeni objekti dosegajo zelo nizko potrebo po energiji za ogrevanje, vendar je kar preko polovica vse potrebne ogrevalne energije potrebna za pokrivanje ventilacijskih izgub, to so izgube, ki nastajajo pri izmanjavi zraka. Če dobre izmenjave zraka ni, se v takih prostorih slabo počutimo, na zidovih se nabira plesen... Prezračevanje preko rež v oknih ali z delno odprtimi okni je neenakomerno, neprijetno za uporabnike in energetsko potratno, ob tem pa skozi okna prihajajo še nečistoče v zraku, hrup in mrčes.
Zato je prisilno prezračevanje s filtracijo vhodnega zraka in rekuperacijo odpadne toplote prej nujnost kot pa luksuz. Prezračevalna naprava se sestoji iz naslednjih sestavnih delov:

  • Dovod zraka iz zunanjosti do prezračevalne naprave: v tem delu moramo zrak ogreti, če je njegova temperatura pod plus 5 stopinj C, da ne pride do zamrzovanja v rekuperatorju toplote. To lahko izvedemo na tri načine: z električnim predgrevanjem, z zemeljskim prenosnikom toplote ali s prenosnikom toplote (voda-zrak) vezanim na sistem centralnega ogrevanja.
  • Prezračevalna naprava s filtri in dvema ventilatorjema za sesanje zraka in distribucijo zraka po objektu. Z regulacijo moči obeh ventilatorjev lahko določamo razliko tlakov med zunanjostjo in notranjostjo stavbe in količino izmenjave zraka. Prezračevalne naprave naj imajo kapaciteto od 0,5 do 1,0 izmenjave celotnega volumna na uro. Kakovost (in ceno) naprave določa toplotni izkoristek rekuperacije odpadne toplote, ta je med 75 in 98 %.
  • Razdelilec dovodnega in sesanega zraka je razdeljen na dva prekata, vsak prekat ima odprtino (f 160 mm) za povezavo z prezračevalno napravo in več odprtin (f 80 mm) ki jih s fleksibilnimi cevmi povežemo z vsemi dovodnimi in sesalnimi kanali.
  • Regulatorji pretokov (f 80 mm) so vgrajeni v vsako dovodno in sesalno prezračevalno vejo na sesalni strani. S temi regulatorji pnevmatsko uravnotežimo sistem, tako da je izmenjava zraka enokomerna po vseh prostorih, ne glede na dolžino kanalov in zračni upor v njih.
  • Razvodni kanali so speljani v območju toplotne izolacije plavajočega poda, zato so visoki največ 50 mm (50 x 100 mm), ko jih peljemo preko betonske plošče ali po zidovih, so lahko okrogle dimenzije premera 80 mm. Če je objekt dvoetažen, jih je najbolje speljati nad betonsko ploščo, ki je med obema etažama. Do vsakega bivalnega prostora (nikakor pa v kopalnico, sanitarije ali kuhinjo) speljemo en dovodni kanal. V spodnji etaži so izpusti na stropu, v gornji etaži v tleh ali okoli 20 cm nad tlemi v zidu. V vsaki etaži so vpihovalne rešetke po možnosti na stropu nad oknom, vendar je možna lega tudi na steni ali nad tlemi (npr. za radiatorjem). Sesalni kanali so nameščeni samo v kuhinjah, sanitarijah in kopalnicah, najbolje pod stropom ali v stropu, nad WC-jem in nad kuhinjskimi elementi v kuhinji. V kuhinji ne sesamo zrak nad štedilnikom, ker bi se umazanija nabrala v prezračevalnih ceveh (zrak sesamo nad kuhinjskimi omaricami), zato nad štedilnikom za potrebe kuhanja vgradimo napo z aktivnim ogljem. Kanale speljemo tako, da se ne križajo.
  • Da bi zrak prehajal iz bivalnih prostorov v prostore, kjer zrak sesamo, moramo v vrata vgraditi prezračevalne rešetke, podžagamo vrata ali pa vgradimo rešetko v zidu (nad vrati).
  • Če je v hiši predviden kamin, je potrebno do kamina speljati poseben kanal za dovod zunanjega zraka in prezračevalno napravo opremiti s posebno avtomatiko, ki zagotavlja, da je v notranjosti objekta vedno nadtlak, ki prepreči uhajanje dimnih plinov iz kamina v bivalni prostor.
  • Prezračevalni sistem zahteva redno vzdrževanje, to je redna menjava filtrov za zrak.
  • Prezračevalni sistem troši zanemarljivo količino električne energije za pogon ventilatorjev (50-150W), zato se ni bati teh stroškov, prezračevalni sistem mora delati neprekinjeno!

Ocena stroškov: 5.000 do 8000 EUR na hišo.

Predpriprava objekta:

  • primeren prostor za prezračevalno napravo, velikost ca 1,5 x 2 m, lokacija naj ne meji na spalnice,
  • zajem zraka f 160 mm, lahko na fasadi,
  • izpuh zraka f 160mm ločen od zajema zraka (na strehi),
  • debelina toplotne izolacije v kateri potekajo kanali vsaj 5 cm, najbolje 6 cm,
  • električna vtičnica 220V,
  • cevna napeljava do fasade (senzor za temperaturo, tlak),
  • cevna napeljava za regulacijo, od prezračevalne naprave do dnevne sobe ali kuhinje,
  • priključek f 30 - 50 mm na kanalizacijo ob prezračevalni napravi (za kondenz).

Natančni tehnični podatki, navodila, specifikacija opreme... vam lahko izdelamo na podlagi sestanka in preučitve vašega projekta.


Zemeljski prenosnik toplote za predgrevanje in predohlajanje vhodnega zraka za prezračevanje

Temperaturne razmere okoli 1,5 do 2m pod površino zemlje so med celim letom skoraj konstantne, gre za temperaturo okoli 10 do 13 stopinj C. Izkoriščanje tega dejstva poznamo iz zgodovine, ko so se ljudje naseljevali v jamah in iz živalskega sveta, ko si kar nekaj vrst živali udobno uredi svoja domovanja pod zemljo, kjer kljubujejo poletni vročini ter zimskemu mrazu.

To ponudbo narave lahko izkoristimo tudi za poletno ohlajevanje in za zimsko ogrevanje svojega doma. V zemljo moramo namestiti prenosnik toplote, ki ga povežemo s prezračevalnim sistemom. Imenujemo ga zemeljski prenosnik toplote in ga uporabljamo takrat, ko je temperatura zunanjega zraka nad plus 20 stopinj C ali pod plus 5 stopinj C. Gre za izjemno energetsko učinkovito naložbo, saj je energije zemlje vedno in brezplačno na voljo.

Zemeljski prenosnik toplote je razmeroma drag, imajo ga predvsem pasivne hiše. Za delovanje prezračevanja ga ni nujno izvesti, saj se lahko zunanji zrak predgreva tudi na druge načine: z elektro ali toplovodnim grelnikom ali z se naprava programira tako, da sama sebe greje z ekscentrično regulacijo pretokov zraka (ko naprava potrebuje energijo za predgrevanje, odvaja več zraka, kot ga dovaja).

Na tem področju imamo tri uveljavljene tehnične možnosti:


Zračni zemeljski prenosnik toplote

Sestoji iz okoli 50 m dolge posebne orebrene fleksibilne plastične cevi (f 150 - 200 mm), ki jo položimo pod naklonom v globino vsaj 1,5 do 2m pod površino zemlje, največkrat jo speljemo enkrat okoli hiše. Še bolje je speljati več krajših cevi f 150 mm (3 x 30 m, en meter medsebojne razdalje). Na delu kjer prihaja cev v objekt, uredimo jašek z odtokom kondenza (najnižja točka). Nad zemljo uredimo steber za zajem zraka, v steber vgradimo enoto s filtrom za čiščenje zraka (260,0 EUR). Na drugem koncu cev pripeljemo (pod temelji, ali v klet) v prostor, kjer bo prezračevalna naprava. Za zajem zraka direktno iz zunanjosti (pri temperaturah med 5 in 20 stopinjami C), moramo izdelati še direkten dovod zunanjega zraka f 160 mm. Med obema dovodoma svežega zraka se vgradi motorna loputa, ki glede na zunanjo temperaturo preklaplja med obema možnostima.

Cev vgradimo v enem kosu, stikovanje ni priporočljivo, če je nujno, mora biti izvedeno povsem zrakotesno in vodotesno. Cev zakopljemo v ilovico ali zemljo, če so v materialu ostri kamni, cev obdamo s finim peskom. To rešitev izvajamo le v primeru, ko ni mogoče izvesti vodnega zemeljskega prenosnika toplote! Te rešitve na splošno ne priporočamo, v vseh ozirih (vzdrževanje, cena…) primernejša je rešitev z vodnim zemeljskim prenosnikom toplote!

Ocena stroškov: 2.000 do 3.000 EUR na hišo.

Predpriprava objekta:

  • napeljava orebrene fleksibilne cevi ali naprava dveh prebojev ali kinet, po katerih bo mogoče speljati cev f 200 mm v kasnejši fazi,
  • zajem zraka f 160 mm lahko na fasadi,
  • električna vtičnica 220V,
  • izdelava jaška za odvod kondenza, stebra za zajem zraka

Natančni tehnični podatki, navodila, specifikacija opreme... vam lahko izdelamo na podlagi sestanka in preučitve vašega projekta.

Vodni zemeljski prenosnik toplote

V zemljo zakopljemo več (dve ali več) vodovodnih plastičnih cevi preseka ene cole (ca 22 mm) v medsebojnem razmaku vsaj 50 cm na globini več kot 150 cm – bolj ko je globoko, bolje je. Izberemo tanjšo cev, da jo lažje oblikujemo. Cevi napolnimo s slano vodo ali antifrizom in jih povežemo z obtočno črpalko (ta deluje takrat ko so zunanje temperature višje od 20 stopinj C in nižje od 5 stopinj C) in prenosnikom toplote voda-zrak (imenujemo ga »vodni defroster«), ki ga namestimo takoj za odprtino (na fasadi) skozi katero dovajamo zunanji zrak. S to napravo brezplačno poleti ohladimo, pozimi pa ogrejemo zunanji zrak. Ta način je primeren za vse lokacije, nujen pa za tla z visoko talno vodo, kjer se zračni zemeljski prenosnik toplote odsvetuje. Cevi zakopljemo tako, da jih obdamo s finim peskom, če so v terenu z ostrim kamenjem, sicer jih zasujemo kar z zemljo ali ilovico. Kako dimenzioniramo dolžino cevi: največji volumenski pretok prezračevalne naprave delimo z 2 in dobimo skupno dolžino cevi – posamezna zanka ne sme biti daljša od 100 m. Torej če imamo napravo za 250-300 m3/h, zakopljemo dve zanki dolžine 70-80 m, lahko tudi malo daljše, do 100 metrov vsaka, ali več zank skupne dolžine 150 do 200 metrov.

Ocena stroškov: material za cevi ca 200 EUR, delo in kopanje zelo različno glede na to v kateri fazi najamemo mehanizacijo (od 200 do 1.200 EUR) na hišo. V tej ceni ni defrosterja, ki stane ca 1.750,00 EUR.

Predpriprava objekta:

  • napeljava dveh ali treh zank alkaten cevi okoli hiše (kot navedeno), ki jih pripeljemo do lokacije prezračevalne naprave. Če bomo te cevi položili kasneje, ko bo hiša že stala, pustimo v temeljih in zidovih odprtine skozi katere bomo kasneje vodili cevi (2 x 15 cm) do prezračevalne naprave,
  • električna vtičnica 220V za obtočno črpalko,
  • defroster potrebuje odvod kondenzata v meteorno kanalizacijo

Navezava na toplotni vir toplotne črpalke voda - voda ali zemlja - voda

Če se bo objekt ogreval s toplotno črpalko zemlja-voda ali voda-voda, ali če imamo namen izdelati geosondo imamo že na voljo toplotni vir (zemeljski prenosnik toplote, geosonda, talna voda), ki ga potrebujemo tudi za predgrevanje ali predohlajevanje zraka. V tem primeru se lahko izkoristi ta vir zemeljske energije, kar upošteva projektant strojnih instalacij pri izvedbenem načrtu.
 

Ohlajevanje dovodnega zraka za prezračevanje s klima napravo

Poletno ohlajevanje prostorov lahko dosežemo tudi s prezračevalnim sistemom. Pri odlično toplotno zaščitenih objektih, t.i. pasivnih hišah lahko s prezračevanjem, torej enkratno izmenjavo zraka na uro v celoti ogrevamo in ohlajamo prostore. Pri nizkotemperaturnih objektih karakteristike okoli 30-50 kwh/m2,leto pa s prezračevalnim sistemom ne moremo zagotoviti ustrezne količine energije za ogrevanje in ohlajevanje, kljub temu je ob ustrezni zaščiti okenskih površin proti soncu in prisilnem prezračevanju mogoče doseči solidne učinke.

Delno lahko zunanji zrak ohladimo preko zemeljskih prenosnikov toplote, kar pa v najbolj vročih dnevih ne bo zadostovalo, saj na ta način ne moremo odstraniti iz zraka vlago, ki najbolj prispeva k našemu slabemu prenašanju poletne vročine. Zato lahko namestimo za rekuperatorjem toplote še dodaten prenosnik toplote klima naprave, ki ga povežemo z zunanjo enoto klimatske naprave. Na ta način z eno klimatsko napravo toplotne moči do 2 kW v omejenem obsegu enakomerno ohlajamo (ali ogrevamo) celoten objekt, izognemo se več klimatskim napravam po posameznih prostorih.

Ker na opisan način težko na hitro ohladimo prostore in je rešitev relativno draga, priporočamo da se aktivno hlajenje s klima napravami izvaja (če je potrebno) z lokalnimi split klima napravami (ena v dnevni sobi, ena na stropu stopnišča v gornji etaži. Ker primerno grajenega in vzdrževanega objekta ni potrebno hladiti, predlagamo da v začetni fazi vgradite le predpripravo za morebitno kasnejšo vgradnjo split klima naprav.

Ocena stroškov: 2.000 do 3.000 EUR na hišo.

Predpriprava objekta:

  • napeljava dveh bakrenih cevi f 20 mm in petžilnega elektro kabla od lokacije notranjega prenosnika toplote do zunanje enote klimatske naprave (max 30 m), ali naprava prebojev ali kinet, po katerih bo mogoče speljati instalacijo v kasnejši fazi.
  • primeren prostor za prenosnik toplote dim 20 x 60 x 60 cm
  • električna vtičnica 220V, 10A
  • cevna napeljava za regulacijo, od prenosnika toplote do dnevne sobe,
  • priključek f 30-50 mm na kanalizacijo (za kondenz).

Higrosenzibilno prezračevanje

Prezračevanje s higrosenzibilnimi materiali

Gre za sistem SKUPNEGA kontroliranega prisilnega prezračevanja večstanovanjskih stavb. Sistem je enostaven, tehnično dovršen in relativno poceni tako investicijsko kot v obratovanju (okoli 0,3 – 0,5 EUR na stanovanje na mesec). Pretok prisilnega prezračevanja uravnavajo materiali ki reagirajo na relativno povečanje vlage, ki nastane pri dihanju ljudi v prostorih: ko so prostori nenaseljeni je pretok minimalen (0,2 izmenjave na uro), ko so v prostorih ljudje, se pretok poveča na optimum (0,5 do 0,8 izmenjave na uro). Zrak prihaja v bivalne prostore preko posebnih rozet, ki se vgradijo v zgornji del razširjenega okenskega okvirja (lahko tudi v škatli za rolete ali v zidu) skladno s potrebami v tem prostoru. Porabljen zrak zapusti bivalni prostor preko rež v ali pod vrati in nadaljuje pot do sanitarnih prostorov in kuhinje, kjer so nameščene posebne sesalne rozete preko katerih se zrak izsesuje v vertikalni dvižni vod. Ta se konča na podstrešju ali strehi v posebnem ventilatorju, ki deluje konstantno in tako konstantno povzroča podtlak v vseh stanovanjih. Zaradi tega podtlaka je zagotovljena konstantna ventilacija. V sesalnih rozetah je nameščen venturijev regulator pretoka zraka, kar zagotavlja, da se iz stanovanja sesa natančno določena količina zraka, kar se določi glede na volumen stanovanja. Za posebne potrebe (sanitarije) se lahko s pritiskom na gumb kratkotrajno poveča volumen sesanja zraka.

Gre za tehnološko izredno dodelan sistem, ki je v Zahodni Evropi v masovni uporabi. Poleg samega prezračevanja je ta sistem posebej dobrodošel v fazi takoj po izgradnji objektov, saj je na ta način sušenje novogradnje bistveno hitrejše, kot po naravni poti. Prednost sistema je v njegovi enostavni vgradnji in vzdrževanju, električni porabnik je le en sam, ventilator na strehi objekta.

Pomanjkljivost tega sistema je, da nima rekuperacije odpadne toplote, kar pa ni tako velika hiba, ko govorimo o nizkoenergetski gradnji, saj sistem kakovostno dimenzionira pretoke in so zato energetske izgube v sprejemljivem rangu. Bistvena pa je kakovost bivanja v tako prezračevanih stavbah, kjer zaradi stalnega kontroliranega pretoka zraka ne prihaja do slabega zraka, oziroma posledično ne prihaja do plesnivosti stanovanj in slabega počutja uporabnikov.

Delitev stroškov

Ta je zelo enostavna, saj gre za linearen odnos med stroški in volumnom, oziroma uporabnim tlorisom stanovanja. Sistem deluje neprekinjeno. Plačevanje je potrebno ne glede na časovno uporabo stanovanj, torej polno za prazno. Stroški so relativno zelo majhni, le poraba električne energije za ventilator, ki je izredno energijsko varčen. Poraba na povprečno stanovanje znaša moč 10W, enomesečni strošek za povprečno stanovanje znaša med 0,3 in 0,5 evra.

Participacija uporabnikov

Sistem deluje v enakem režimu za vsa stanovanja in ga ni mogoče regulirati, ali spreminjati režim obratovanja, saj je ta bistveni del tehnične rešitve.
Uporabniki nimajo nobenih obveznosti pri obratovanju sistema, nobenih opravil, dolžnosti, sitnosti... Tudi vzdrževalec nima veliko dela, saj le preverja delovanje ventilatorjev.

Projektiranje

Za projektiranje in izvajanje z našimi materiali nudimo brezplačno tehnično podporo.
 

 
Shema sistema s higrosenzibilnimi materiali:
1- zajem zraka z rozetami nad okni,
2- vertikalni vodniki,
3- ventilacijska enota
 
Zasteklitev z vgrajeno higrosenzibilno rozeto  
     
Skupni sesalni ventilator Higrosenzibilna rozeta za zajem zraka in protihrupno zaščito Sesalna rozeta


Nazaj

 
 
 
  © Pasivna gradnja, 2008. Vse pravice pridržane.